Avstralski nacionalni sport, vsi so ponosni nanj, se v najmanjsih mestih najdes vsaj 3 trgovine.

Moznost surfanja se nam je ponudila cisto povsod, ampak nikoli nismo imeli ne casa ne volje, voda premrzla (cisto bedni izgovori torej). Pablo se je tu na Phillip Islandu le opogumil (verjetno je k temu pripomoglo mackasto pocutje – posledica prejsnjega dne) in najel session za 40$.

Verjetno nismo imeli se zadosti slabe karme, zato se je dez odlocil, da bo padal ravno med surfanjem. Prvic na nasem potovanju sploh, kar je pa naredilo izkusnjo toliko vrednejso.

Po uvodnem segrevanju sledi teorija in prikaz tehnik vstajanja. Enostavno – lezis na surfu, veslas ves preplasen, ko se trudis da te val ne sesuje, nozni prsti na zadnji konici deske in ko pride val – preprosto vstanes. To so besede instruktorja, realnost je malo drugacna, o kateri se sedaj ne bo razpredalo.

Celoten princip je, da ujames pravi val, veliko “pedallinga” – veslanja ter par sekundni uzitki ob premagovanju vala.

Najboljsi placi za surfanje (po nasi poti):

• Surfers paradise (zelo turisticno, pravi srferji se ga izogibajo)
• Kirra beach (nekoc zelo popularno, zdej je tok spremenil obliko obale in ni vec velikih valovov)
• Burleigh Heads in Coolangatta (Point Danger – velike mrcine, te zabijejo direkt v skale)
• Byron Bay (se bolj turisticno kot Paradise, po 10 surferjev na val – Halo!!!)
• Coffs Harbour (prespali v marini)
• Newcastle (umazana voda)
• Bondi beach – Sidney (sucks, sami pozerji, dobre bejbe), ostale plaze vse okoli mesta
• Phillip Island (po mnenju lokalca in izdelovalca surfov najboljse plaze – tudi zelo mrzla voda in mocan vetr, ker pac vlece iz antarktike)
• Bells Beach (ena bolj znanih plaz pod Melbournom, v okolici Torquaya), prihaja se podrobnejse porocilo o Rip Curl Pro surfing tekmovanju, katerega sva se udelezila
• Adelaide (ne priporocajo najtopleje – veliko lacnih belih morskih psov)
• Cairns (nic surfanja, zaradi reefa ali meduz – samo potapljanje)