dawn andr bloh

No worries. Mate.

Archive for maj, 2007

Melbourne, Bells Beach, Melbourne

Melbourne nam je zelo vsec. Celo toliko, da smo ga obiskali dvakrat.

Prvic smo ga le oplazli, ker smo imeli opravke in smo se namenili v Bells Beach. Take surferske legende kot sva midva, sva morala kej pokazat lokalnim (in tudi svetovnim) srferskim zvezdam, kako se surfa na balkanu.

Pot naju je vodila iz Melbourna proti Geelongu, od tam naprej pa do mesteca Torquay, kjer se nahajajo vse trgovine znanih in manj znanih surferskih znamk in najvecji (edini?) avstralski muzej (ne boste verjeli) surfanja. Mesto dejansko sestavljajo trgovine in majhna cerkvica sredi vsega. Pri doticni cerkvici sva vrla popotnika tudi veckrat prespala.

Naslednji dan sva se le odpeljala do znamenite plaze Bells Beach, ki je dejansko surferski rezervat (nic plavanja, windsurfanja itd.) in je malo oddaljen od Torquay-ja in nima nobenih hotelov ali apartmajev. Noro.

img_0461.jpg

img_0475.jpg

img_0483.jpg

img_0468.jpg

img_0494.jpg

img_0478.jpg

 Tu sva ostala dva dni in se nagledala surferjev (zenski finale in mladinci) ter se odlocila, da greva do Melbourna in prideva kasneje pogledat moski finale.

Spet ista pot do Melbourna in prvo iskanje hostela. Prenocila sva v predelu Fitzroy v hostelu za 29,50$, polnem druzin in starih ljudi. Grde, bolnicam podobne jetniske sobice nama niso ugajale, zato sva se odlocila za drug hostel imenovan Nunnery.

Stara bajta, lepo urejena (ne v sobah) in prijazni ljudje (nc smrkovcev in/ali druzin), pravi backpackerji, nekateri v hostelu tudi po pol leta.

img_0502.jpg

 img_0509.jpg

img_0519.jpg

V predelu mesta Fitzroy, kjer se nahaja hostel je tudi ena bolj znanih ulic - Brunswick St. Prepolna modernih kaficev, barov in pubov (par diskotek), pravo zatekalisce zejnih popotnikov in melbournskih japijev. Cene stanovanj se strmo dvigujejo, ampak se zdalec niso konkurencne tistim na St Kildi.

St. Kilda je party predmestje s pravim kalifornijskim vlakom smrti (lesen) in vecino diskotek v mestu. Medtem ko najdes na Brunswicku aboriginske reperje in melbournske rokerje, se ga lahko v St. Kildi opijanjas s smrkavci iz Otoka (anglija/irska/skotska).

Najboljsi lokal, ki sva uspela najti le s pomocjo seznama (tretja slika), se nahaja na vrhu stavbe, obkoljene s poslovnimi stolpnicami, poleti se rola tudi odprti kino. Ocitno je bil backpackerski bog dobre volje, saj sva ulovila zadnjo odprto predstavo v sezoni, ampak je bil film na negodovanje celotne publike resnicno dolgocasen (Daft Punk the Movie) in le razgled in prost vstop nama je ohranil hladno pivo (kri).

img_0534.jpg

img_7294.jpg

img_0520.jpg

Sej vam ni treba vsakic znova napisat da ni kesa, ne ;)

Adios!

Surfanje

Avstralski nacionalni sport, vsi so ponosni nanj, se v najmanjsih mestih najdes vsaj 3 trgovine.

Moznost surfanja se nam je ponudila cisto povsod, ampak nikoli nismo imeli ne casa ne volje, voda premrzla (cisto bedni izgovori torej). Pablo se je tu na Phillip Islandu le opogumil (verjetno je k temu pripomoglo mackasto pocutje – posledica prejsnjega dne) in najel session za 40$.

img_7207.jpg

Verjetno nismo imeli se zadosti slabe karme, zato se je dez odlocil, da bo padal ravno med surfanjem. Prvic na nasem potovanju sploh, kar je pa naredilo izkusnjo toliko vrednejso.

Po uvodnem segrevanju sledi teorija in prikaz tehnik vstajanja. Enostavno – lezis na surfu, veslas ves preplasen, ko se trudis da te val ne sesuje, nozni prsti na zadnji konici deske in ko pride val – preprosto vstanes. To so besede instruktorja, realnost je malo drugacna, o kateri se sedaj ne bo razpredalo.

Celoten princip je, da ujames pravi val, veliko “pedallinga” – veslanja ter par sekundni uzitki ob premagovanju vala.

Najboljsi placi za surfanje (po nasi poti):

  • Surfers paradise (zelo turisticno, pravi srferji se ga izogibajo)
  • Kirra beach (nekoc zelo popularno, zdej je tok spremenil obliko obale in ni vec velikih valovov)
  • Burleigh Heads in Coolangatta (Point Danger – velike mrcine, te zabijejo direkt v skale)
  • Byron Bay (se bolj turisticno kot Paradise, po 10 surferjev na val – Halo!!!)
  • Coffs Harbour (prespali v marini)
  • Newcastle (umazana voda)
  • Bondi beach – Sidney (sucks, sami pozerji, dobre bejbe), ostale plaze vse okoli mesta
  • Phillip Island (po mnenju lokalca in izdelovalca surfov najboljse plaze – tudi zelo mrzla voda in mocan vetr, ker pac vlece iz antarktike)
  • Bells Beach (ena bolj znanih plaz pod Melbournom, v okolici Torquaya), prihaja se podrobnejse porocilo o Rip Curl Pro surfing tekmovanju, katerega sva se udelezila
  • Adelaide (ne priporocajo najtopleje – veliko lacnih belih morskih psov)
  • Cairns (nic surfanja, zaradi reefa ali meduz – samo potapljanje)

img_9800.jpg

img_9812.jpg

img_9831.jpg

Odsel sem na kavo in koncal pijan v jarku

No ne ravno.

Iz mrzle in osovrazene umetne Canberre smo se odpravila po obali do Melbourna. Lagodna voznja prek mest Cooma, Bega, Eden in Lakes Entrance (se eno majhno mesto z vec surf trgovinami kot prebivalci). Dan sva koncala na nasi najjuznejsi tocki avstralo-balkanskega obiska – Wilsons Promontory National Park, prelep gozd in obala, spet ti prekleti kakaduji.

img_0429.jpg

img_0407.jpg

img_7130.jpg

img_0433_.jpg

Navkljub nasemu vidnemu navdusenju nad Melbournom (Efgen sploh ni potreboval kafeta da ni zgledal kot zombi) smo se le odlocila, da obiscemo majhen otocek Phillip Island. Najbolj znan s parado pingvinov in Grand Prix avto-moto stezo. Ogled pingvinov nama ni ravno disal (mi bi jih raje na raznju!), zato sva se raje namenila na kavo. Pozoren bravec bo glede na naslov morda opazil kam se zgodba odvija.

img_0446.jpg

img_7187.jpg

img_7200.jpg

Izbrala sva seveda najdrazjo ostarijo, ampak je bila postrezba toliko bolj prijetna. Ko nama je zmanjkalo denarja (po 4 pivah), je na pomoc priskocil natakar, s katerim smo se zapletli v pogovor. Izkazalo se je, da je Eddie potoval po svetu 7 let, prej kot se je ustalil v Melbournu in odprl restavracijo. Doticno. Po kronicnem zalivanju dejstva, da kmalu odpotuje v Slovenijo (od punce starsi Slovenci) nam je ponudil prenocitev v njegovi bajti. Skromna Slovenca sva povabilo takoj sprejela.

Naslednji dan sva ustala prakticno sredi noci (10h) in Pablo se je odlocu, da se gre probat ne utopit. Koncno zbral jajca in denar in se prijavu na Surfing lessons.

Older entries »